Podati se na izjemno pustolovščino osvajanja gore Kilimandžaro je izjemen podvig, ki je osvojil srca in domišljijo neštetih pohodnikov po vsem svetu. Kilimandžaro se veličastno dviga v Tanzaniji v Afriki in je najvišja samostojno stoječa gora na Zemlji, ki nas vabi, da preizkusimo svoje telesne in duševne meje.

Zakaj se torej odločimo za pohod na Kilimandžaro? Razlogi so tako različni kot posamezniki, ki stopijo na njegova mogočna pobočja. Nekateri si prizadevajo premikati svoje osebne meje in najdejo uteho v zmagoslavju ob osvojitvi tako mogočnega vrha. Druge vznemirja magnetna privlačnost dih jemajočih razgledov na goro, kjer se zasneženi vrhovi dvigajo nad oblake in ponujajo navdušujočo panoramo veličine narave. In potem so tu še tisti, ki se na to potovanje odpravijo kot sredstvo samospoznavanja, iščejo notranjo moč in duhovno rast sredi neukročenih lepot divjine Kilimanjara. Vsem enotno pa je, da, Kilimandžaro privlači pohodnike iz vsega sveta zaradi njegove dostopnosti.

Pri vprašanju, “koliko zmoremo” ko se podamo na treking na Kilimandžaro, gre za občutljivo ravnovesje med fizično vzdržljivostjo in aklimatizacijo ter duševno trdnostjo. Prečenje Kilimandžara zahteva skrbno načrtovanje in pripravo za premagovanje različnih poti in višinskih območij. Pohod skozi raznolike ekosisteme gore, od bujnih deževnih gozdov do pustih alpskih puščav, zahteva vzdržljivost in odpornost. Počasno vzpenjanje in čas za aklimatizacijo sta ključnega pomena za zmanjšanje tveganj, povezanih z visokogorjem, kar zagotavlja varnejšo in prijetnejšo izkušnjo.

Poleg fizičnih izzivov ima pohod na Kilimandžaro tudi izjemen pomen. Zagotavlja edinstveno priložnost, da se potopimo v tanzanijsko kulturo, za sodelovanje z lokalnimi vodniki in nosači, ki z vami delijo svoje znanje in modrost o gori. Ti izjemni posamezniki postanejo spremljevalci in mentorji, ki izrednemu potovanju dodajo človeško noto.

In tu je še tako pomembna duševna trdnost, saj večina poti ne zahteva tako zelo fizičnega napora (razen vzpona od Kibu Hut 4.270 n.m.v. – zadnja koča pred vrhom, do vrha Ukuru Peak 5.895 n.m.v.), temveč psihično vzdržljivost vsakodnevne hoje, da presežemo svoje meje in premagamo duševne ovire, ki nam stojijo na poti. Duševna izčrpanost je tista, ki resnično preizkuša človekovo odločnost in vztrajnost. Lahko rečem, da v bistvu pomen trekinga ni le v osvojitvi veličastnega vrha, temveč tudi v osebni rasti, povezanosti z naravo in kulturni izmenjavi. Služi kot metaforična gora, ki odraža izzive, s katerimi se srečujemo v življenju, in odločnost, ki je potrebna za njihovo premagovanje.

Poleg tega je pohod na Kilimandžaro vaja v potrpežljivosti. Potovanje traja več dni, vsak od njih je poln dolgih ur hoje, včasih v zahtevnih razmerah. Med temi daljšimi obdobji telesnega napora lahko pride do duševne izčrpanosti. Ohranjanje pozitivne miselnosti, iskanje motivacije v osupljivih pokrajinah in druženju s sopotniki je bistvenega pomena za premagovanje duševne utrujenosti in vztrajanje na poti proti vrhu.

Zaključim lahko, da ne smemo podcenjevati fizične zahtevnosti trekinga, vendar je duševna izčrpanost tista, ki resnično preizkusi meje človekove odločnosti. Za premagovanje dvomov vase, obvladovanje izzivov, povezanih z nadmorsko višino, in prenašanje dolgotrajnih fizičnih naporov je potrebna vzdržljiva miselnost. Je izjemna priložnost za osebno rast, ki nas sili, da se soočamo s svojimi duševnimi ovirami in tako krepimo odpornost.

Ustrezna oprema in oblačila – spodnji opis odraža mojo izkušnja (ne)potrebnih stvari za vzpon na Kilimanjaro

Vzdrževani pohodniški čevlji: Izberite čevlje, ki se dobro prilegajo, so nepremočljivi in zagotavljajo oporo gležnju (visoki pohodni čevlji), katere boste potrebovali takoj ob vstopu v nacionalni park, saj se vstopi v deževni gozd. Nadalje pa je dobro imeti nizke pohodne čevlje, katere boste nosili večino poti.

Male »Veriga« dereze za vzpon na vrh – jaz jih nisem potrebovala in sem jih pustila v koči tik pod vrhom na Kibu Hut.

Oblačila: Vstop v nacionalni park, kjer se začne vzpon in sestop na izhodiščno točko traja 6 dni. Moja izkušnja je, da si vzemite samo toliko, kolikor boste rabili teh šest dni vzpona, ostalo pustite v dolini, saj bodo nosači tisti, ki bodo nosili »odvečno« prtljago.

Meni se je obneslo kakovostno volneno perilo (lahko pa izberete aktivno perilo), zato predlagam:

• Volnene spodnje majice – sveže za vsak dan
• 3 x volnene majice kratek rokav
• 3 x volnene majice dolg rokav  
• 1 x volneno spodnje perilo
• Kakovostne nogavice tanke in termo – sveže za vsak dan
• 1 x dolgo spodnje perilo – hlače in majica (najbolje volneno)
• 2 x pajkice – kratke in dolge
• 1 x termo pohodne nepremočljive in protivetrne dolge hlače (za zadnji vzpon)
• 1 x flis
• 1 x kakovostno bundo za visokogorje in odpornost na mraz. Naj bo čim bolj lahka in zložljiva na čim manjšo prostornino. Najbolje, da se lahko zloži sama vase v kapuco
• 1 x kakovostna nepremočljiva in protivetrna jakna (softshell, Gore-tex)
• 1 x buff
• 1 x kapa
• 1 x sončna očala
• 1 x rokavice ki NE smejo biti na prste!!! Morajo biti nepremočljive, protivetrne. Po moji zgodbi o zaledenelih prstih opisano na blogu, sem si kupila dva v enem. Najprej imam podrokavico na prste, nato pa dam čez rokavico na en prst, ki je iz gore-tex materiala protivetrna in je podložena. Tako me nikoli več ne bo zeblo na naslednjih podvigih

Spalna vreča in spalna podloga: spalna vreča naj bo kakovostna, saj vas bo le tako grela ob nizkih temperaturah. Imela sem tanko »polivinil« podlogo, ki sem jo dala pod spalno vrečo, saj je v visokogorju ogromno vlage. Prav tako pa sem v spalni vreči imela spalno rjuho in mali napihljiv vzglavnik – meni, oboje neprecenljivo.

Nahrbtnik: imejte udoben nahrbtnik z dovolj prostora za stvari, ki jih boste nosili za dotični dan treka. Vse ostale stvari vam bodo nosili nosači v vaših »prasicah«. Ne pozabite na protidežno zaščito.

Pohodniške palice: uporabljala sem jih ves čas, razen na zadnjem vzponu do vrha.

Naglavna svetilka: bistvenega pomena za zgodnje jutranje poskuse osvajanja vrha in navigacijo v slabih svetlobnih pogojih.

Hidracija: Med vzponom ostanite hidrirani in pijte veliko vode. Sama sem imela s seboj Cedevito in vrečke čaja, saj se vode in njihovega ingverjevega čaja kar malce naveličaš. S seboj sem imela kamelo in termovko, v katero so nam nosači vsako jutro pripravili željeno pijačo. Na zadnjem vzponu do vrha sem imela v kameli vodo, katero sem vso pot gor in dol malo po malo srkala. Nepogrešljiva je bila kokakola. V nacionalni park je prepovedano nositi plastenke in pločevinke, vendar ob moji spoštljivosti do narave, ko svoje odpadke nosim s seboj, sem imela 2 dcl kokakole, katera je bila neprecenljiva na višini 4.270 n.m.v. ko sem sestopila iz vrha Kilimanjara, seveda na skrivaj

Prigizki:

• Žele bomboni
• Energijske ploščice
• Čokolada
• Juha v mini vrečkah – jaz sem imela knorr 12g
• Kava v porcijskih vrečkah

Zdravila: 10 dni pred odhodom sem jemala Bilobil. Nato pa sem ves čas trekinga vsak dan vzela aspirin 100.

S seboj sem imela:

• antibiotik Summamed
• navadne obliže in obliže za žulje
• gaze in raztopino za čiščenje ran
• Bepanthen
• krema za sončenje faktor 50+
• obliži proti herpesu
• Nalgesin
• Imigran
• Hidrasec – dobila na recept pri osebni zdravnici – jaz na srečo nisem potrebovala, je pa kolegom »rešilo življenje«
• Fucidin – krema za impetigo (glede na izkušnjo na Himalaji, ko se mi je prvič v življenju pojavil)

Drugo:

• vlažilni robčki – obvezno večja embalaža
• potovalni šampon, balzam in milo za telo, deodorant, potovalna zobna krtačka in zobna pasta
• grelniki – uporabljala tudi tako, da sem jih aktivirala in dala v spalno vrečko k nogam – mmmm je bilo toplo
• čepki za spanje
• spalna očala
• WC papir
• balzam za ustnice
• mini termofor – resnično pride prav
• vodotesne vrečke za zaščito papirnih izdelkov in elektronskih naprav
• nepremočljive potovalne vreče za oblačila – čista oblačila sem imela organizirana po vrečah, tako da so bila ves čas trekinga čista in suha, umazana pa sem prav tako dala v nepremočljive vreče težav z vlago

Torba:

Posebno pozornost namenite torbi »prasici«. Ko jo boste izbirali imejte v mislih, da jo bodo nosili »šerpe« – nosači – vsak dan, vso pot, katero boste vi prehodili z manjšim nahrbtnikom s potrebščinami posameznega dne trekinga. Dobro je, da je »prasica« vodoodporna, saj bo šla čez deževni gozd in mehka, da jo bodo nosači lahko oprtali z drugimi torbami na svoj hrbet. Teža prasice je lahko največ 15 kg, en nosač pa nosi 3 – 4. Jaz sem si za ta namen kupila Eagle Creek 130L. To je torba, ki se zloži na velikost malega nahrbtnika. Dobra lastnost je, da ima koleščka in je lahka za rokovanje.