Vsako leto 10. septembra različne organizacije po vsem svetu ozaveščajo, kako lahko ustvarimo svet, v katerem bi zaradi samomora umrlo manj ljudi. Statistika umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji in po svetu kaže, da za posledicami samomora umre več moških kot žensk. Medtem pa je odstotek žensk, ki bodo poskusile narediti samomor mnogo večji kot pri moških. Strokovnjaki menijo, da je vzrok za tako stanje v tem, da moški naredijo samomor z smrtonosnimi metodami, kot sta strelno orožje, zadušitev in obešanje, ženske pa pogosteje poskusijo storiti samomor z zastrupitvijo s prevelikim odmerkom zdravil na ali brez recepta. Ne smemo pa pozabiti na najstnike in mlade odrasle. Statistika kaže, da je drugi najpogostejši dejavnik smrti prav samomor. Lahko rečemo, da so zaradi samomora lahko ogroženi ljudje vseh spolov, starosti in narodnosti.

Glavni dejavniki tveganja za samomor so:

•  Depresija in druge duševne motnje
• Zgodovina poskusa samomora
• Družinska anamneza duševnih motenj ali uživanja drog
• Uživanje prepovedanih substanc
•  Kronična bolečina 
• Družinska anamneza samomora
• Izpostavljenost nasilja v družini, tako psihičnega kot fizičnega ter spolnega
• Nedavna odpuščenost iz zapora
• Neposredna ali posredna izpostavljenost samomorilnemu vedenju družinskih članov, vrstnikov ali zvezdnikov

Čeprav je pomembno, da se upošteva vse dejavnike tveganja za samomor, je dejstvo, da večina ljudi, ki so izpostavljeni dejavnikom tveganja, ne bodo naredili samomora. Pomembno je, da vsakomur, ki kaže opozorilne znake samomora, takoj namenimo vso potrebno pozornost za njegovo preprečitev.

Opozorilni znaki, da je nekdo v neposredni nevarnosti za poskus samomora so:

• Stresni življenjski dogodki, kot so npr.: izguba ljubljene osebe, finančne težave, težave v odnosih, sram, nadlegovanje, ustrahovanje, diskriminacija
• Govorjenje o tem, da si želijo umreti ali se želijo ubiti
• Govorjenje o občutku praznine, brezupa ali nesmiselnosti življenja
• Govorjenje o občutku ujetosti ali občutku da ni rešitve
• Govorjenje o neznosni čustveni in/ali telesni bolečini
• Govorjenje o tem, da smo drugim v breme
• Umik od družine in prijateljev
• Poslavljanje od družine in prijateljev
•  Oddajanje pomembnih osebnih stvari
• Urejanje pravnih zadev (npr. oporoka)
• Tvegana vedenja, ki bi lahko povzročila smrt (npr. vožnja z avtomobilom)
• Pogosto razmišljanje o smrti

Pomembno resni opozorilni znaki, ki kažejo na nevarnost poskusa samomora so tudi:

• Ekstremna nihanja razpoloženja od zelo žalostnega v mirnega oz. zelo srečnega
• Iskanje in oblikovanje načinov za izvedbo samomora
• Govorjenje o občutku krivde in/ali sramu
• Pogosteje uživanje alkohola ali drog
• Pretirana skrb ali vznemirjenost
• Pretirano spreminjanje prehranjevalnih navad in/ali spalnih navad

Kaj lahko naredimo, da ohranimo upanje ko preživljamo težke trenutke:

Pojdite na sprehod s prijateljem – že kratek sprehod s prijateljem ali družinskim članom, je lahko odličen način za izboljšanje našega splošnega razpoloženja in dobrega počutja.

Pisanje dnevnika in hvaležnosti – zapis svojih misli brez cenzure na papir nam lahko pomaga da ostanemo varni v krizi. Pa tudi pisanje t.i. dnevnika hvaležnosti nam da priložnost, da se osredotočimo na stvari za katere smo hvaležni in nam pomaga postati bolj optimistični.

Čas za odmor – čas za premor nam pomaga postaviti prioritete in možnost upravljanja s svojimi mislimi.

po»MOČ« – ne glede s čim se soočate, smo tu da prisluhnemo.

Samomorilne misli ali dejanja so znak izjemne stiske in pokazatelj, da nekdo potrebuje pomoč. Ko posameznik govori o samomoru, ne gre za tipičen odziv na stres, zato je potrebno vse tovrstne misli in pogovore jemati resno ter zahtevajo takojšnjo pozornost. Poznamo učinkovite metode, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, za pomoč ljudem, ki želijo storiti samomor. Posameznik si lahko izbere kognitivno vedenjsko terapijo (KVT), katera pomaga ljudem pri učenju novih načinov spopadanje s stresnimi izkušnjami. KVT pomaga ljudem, da se naučijo prepoznati svoje negativne avtomatske misli, ki se pojavijo ob aktivaciji disfunkcionalnih predpostavk v času misli na samomor ter razmisleku o alternativnih dejanjih za opustitev/preprečitev dejanja.

Dialektična vedenjska terapija (DVT) je vrsta terapije, kjer terapevt osebi pomaga prepoznati, kdaj so njeni občutki ali dejanja moteča ali nezdrava in se s pomočjo veščin lahko učinkoviteje spopadejo z razburljivimi situacijami. S pomočjo DVT se uspešno zdravijo samomorilne misli, posttravmatske motnje, motnje hranjenja in mejne osebnostne motnje.

Za posameznika s samomirlnimi mislimi so pomemne tudi kratke strategije posredovanja, to so intervencije, ki se jih oblikuje s terapevtom na terapijah. Intervencije ohranjajo povezanost in spremljanje ljudi, ki resno razmišlja o samomoru. Vključujejo izdelavo varnostnega načrta s kratkoročnimi cilji in navodili, kje si poiskati pomoč ob pojavljanju misli o samomoru posamezniku damo po»MOČ« v kriznih trenutkih. Če poznate nekoga, ki ima zgoraj opisane samomorilne znake ali pa jih opazite pri sebi, poiščite po»MOČ« čim prej. Ne pustite ga/se pri miru, ne skrivajte njegove/svoje samomorilne misli, ampak povejte zaupanje vrednemu prijatelju in/ali terapevtu. Vedno se najde lahko po»MOČ«, da se najde MOČ.