Vsakemu staršu je težko ne vlagati energije v izobraževanje svojega otroka, saj vemo, kako pomembno je to za njegovo prihodnost. Iz perspektive starša ni smiselno, da bi naši otroci stvari, kot so tablica, telefon, računalnik, televizija ali pa vrstniška skupina, postavili pred svoje delo. Resnica je tudi ta, da ima večina otrok veliko motivacije, vendar ne za to, za kar mi mislimo, da bi jih morali imeti.
Ponujam vam nekaj predlogov, kako spodbujati otroka in poskrbeti, da bo v šoli ostal motiviran:
1. Najpomembnejše starševsko orodje je, da z otrokom ohranite pozitiven in spoštljiv odnos. S pridigo, grožnjo ali manipulacijo boste uničili vaš odnos z otrokom in dokončno uničili kakršnokoli motivacijo, ki jo je otrok še imel. Vaši občutki tesnobe, frustracije in strahu so normalni in razumljivi, vendar pa na otroke ne vplivajo učinkovito. Ne pozabite, vaša naloga je, da učite svoje otroke, da se naučijo biti odgovorni.
2. Vključite pravilo ko boš. “Ko je domača naloga končana, se lahko pogovorimo o gledanju filma, ki si ga želel gledati.” “Ko boš opravil dolžnosti iz seznama skupnih opravil, boš lahko igral računalniške igrice.” Če vaš otrok še nima sposobnosti načrtovanja, skupaj pripravita seznam pravil, ki se jih mora držati. Seveda lahko seznam po potrebi spreminjate, vendar naj bodo pravila jasna in vedno ista, saj se s tem utrjuje otrokova psihična stabilnost.
3. Kadar vašemu otroku v šoli ne gre in njegove ocene padajo, bodite na voljo za ponovno vzpostavitev strukture dela, katere sam ni znal ustvariti. Naredite tehnični pripomoček za motivacijo pri učenju. Pri mlajših otrocih bodisi naredite plakat, bodisi uporabite tehniko žetoniranja, za najstnike pa je nemara bolje uporabiti tehniko ko boš. Lahko naredimo tudi kombinacijo različnih tehnik s ciljem motivirati otroka za šolsko delo. Struktura naj vključuje načrtovani čas učenja, sprotno preverjanje opravljenega dela in pozitivne posledice. Za dogovorjeno opravljeno delo (odvisno od tehnike, ki ste jo izbrali) otrok izbere nagrado iz vnaprej pripravljenega seznama. Vse dogovorjeno naj bo objavljeno na vidnem mestu, saj se s tem izognete izgovoru nisem vedel. Primer: “Dokler ne opraviš domače naloge, ni igranja video iger ali gledanja televizije.” “Ko končaš vse domače naloge, opravi pregled vseh zvezkov in jih po potrebi uredi.” “Uro na dan imej tihi čas – čas brez elektronike.”
4. Povežite se z učiteljem, vendar le do mere, da skupaj najdete način za bolj motivirano delo v šoli in ne, da boste delali namesto vašega otroka.
5. Izberite mesto učenja. Morda se vaš otrok počuti varneje, če ste v njegovi bližini, morda pa bo želel biti sam, stran od vas, bratov in/ali sester. Eksperimentirajte in ko najde svoj kotiček, mu dovolite da ga zasede.
6. Bodite starš, ki je prijazen in spoštljiv a dosleden. Poskušajte se osredotočiti na spodbudo in podporo, namesto na grajo in moraliziranje. Če boste verjeli, da so njegove ocene odraz vas in ste za njih odgovorni, boste sodelovali v njegovi igri, ki pa je škodljiva in neučinkovita tako za vas kot starša kot za vašega otroka.
7. Ne prerokujte. Ko se nam zdi, da našega otroka v življenju prav nič ne zanima, razen video igric, televizije, pametnega telefona in njegovih vrstnikov ter nas skrbi, da ne bo uspešen, na njegovo funkcionalnost v odraslosti pa si ne upamo niti pomisliti, kaj hitro začnemo napovedovati prihodnost. Toda nihče od nas ne vidi prihodnosti, niti s pomočjo kristalne krogle ne, zato se osredotočite na otrokove pozitivne lastnosti tu in sedaj. Osredotočite se na vse stvari, ki otroku omogočajo odraščanje v funkcionalno odraslega posameznika, kjer ne štejejo le akademski nazivi, ampak sprejemanje odgovornosti za svoje lastno življenje.