Dan po osvajanju vrha Breithorn, je bil dan za spektakularno popotovanje z žičnico Skyway Monte Bianco, ki se povzpne do vmesne postaje Pavillon Du Mont-Frety na nadmorski višini 2.173 metrov. Kabina za 80 oseb se zavrti okoli svoje osi v šestih minutah in omogoča 360-stopinjski pogled na veličastno pokrajino doline Aosta ter dolini Val Veny in Val Ferret. Na tej višini, se na 7.000 kvadratnih metrih, razprostira vrt Saussurea, najvišje ležeči alpski botanični vrt v Evropi z značilno alpsko floro. Odprejo pa se tudi čudoviti razgledi na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc.

Čas nam dopušča, da si ogledamo slikovito mesto Aosta, ki je prava skrita dragocenost in ponuja obiskovalcem nepozabno mešanico zgodovine, kulture in naravnih lepot. Ko z Anjo raziskujeva slikovito mestece prepredeno z malimi ulicami, preberem, da je Aosta bila ustanovljena v rimskih časih kot Augusta Praetoria. Sprehodiva se po starodavnih rimskih ruševinah, kot so mestno obzidje, občudujeva amfiteater, katedralo Santa Maria Assunta, Calvinov križ (Croix de Ville), cerkev svete Uršule in njen romanski zvonik. Aosta je mesto, ki združuje preteklost in sedanjost, kulturo in naravo, tradicijo in sodobnost. Ne glede na to, ali ste ljubitelj zgodovine, kulture, narave ali pa preprosto iščete sprostitev v čudovitem okolju, vas bo Aosta zagotovo očarala.

Dan pred odhodom, se del skupine odloči, da gre osvojiti bližnji dvatisočak, del skupine gre ponovno v mesto Aosta, preostali pa se odločimo, da si ogledamo grad Fénis. Grad se prvič pojavi v dokumentu iz leta 1242 kot last vikontov iz Aoste, družine Challant. V času gospostva Aymona iz Challanta in njegovega sina Bonifacija I. iz Challanta je grad dobil zunanje obzidje, številne stolpe, zunanje stopnišče, balkone na notranjem dvorišču, freske v notranji kapeli in notranjem dvorišču ter bogato dvorišče, obdano z zelenjavnim parkom, vinogradom in vrtom, kjer so se lahko gospod in njegovi gostje sproščali.

Preostane nam še večer in priprava na jutrišnji zgodnji odhod proti domu. Domov odhajam polna izjemnih doživetij in nepozabnih spominov. Naša avantura pa ne bi bila popolna brez druženja vseh nas – vodičev, spremljevalcev – prostovoljcev in invalidov. Skupaj smo premagovali izzive, delili smeh in ustvarjali trajne vezi. Hvala vsem za nepozabne trenutke, podporo in sodelovanje.

Naj nas ta izkušnja spomni, da smo skupaj močnejši in da lahko dosežemo velike stvari, ne glede na invalidnost, ko delamo kot ekipa. Hvala vam invalidom, da sem vas lahko spremljala.