Ne morem mimo razmišljamja, da je obdobje korone tudi pozitivno obdobje. Čarobna beseda, ki smo jo na dan potovanja uporabljali je bila – tranzit. Potovanje je bilo prijetno saj ni bilo nikjer zastojev, nikjer čakanja, nobene gneče potnikov. Že na meji z Avstrijo, je bila samo beseda tranzit dovolj in smo prečkali mejo. Nadalje je na letališču Dunaj bilo prav tako prijetno, saj ni bilo praktično nikogar in ker smo bili v tranzitu, smo brez težav opravili chek-in. Let je bil miren vse do Dohe. Počakamo eno uro, seveda v tranzitu in tudi tu brez posebnosti. Ob 13.40 odletimo proti končnemu cilju – Tanzaniji. Poraja se mi vprašanje, le kako, saj nas mediji vsak dan bombadirajo kako oteženo in komplicirano je potovanje v današnjem koronačasu. Ne jaz, ne celotna skupina ni čutila nobenega pritiska, še več, pregledi so bili bolj površinski, še posebaj ob uporabi besede dneva – tranzit in nošenju FPP2 maske, ter še v Sloveniji opravljenemu PCR testu, keterega so preverili le na Dunaju.  

13.1 ob 06.45 skozi letalsko okno naredim sliko gore v megli, katere vzpon na njo mi bo predstavljall izziv.